Proslava v Portorožu je že mimo, toda pustila je sled, ki razburja naše sosede Italijane in seveda »našo« levico tostran in onstran meje. Kaj naj bi bilo narobe v govoru g. predsednika vlade J.Janše ? Ali ni govoril državotvorno? Ali ni povedal resnice o pretekli zgodovini in njenem nadaljevanju do danes? Vsak zaveden Slovenec, ki da nekaj na lastno narodno zavest in nacionalno identiteto, lahko tak govor samo pozdravi in je nad njim navdušen, saj je to govor, ki se bistveno razlikuje od standardnih ideoloških hvalnic lažne NOB-ejevske tradicije, ki ni nikoli razburjala soseščine. Razburjala ni nobenega, ker je jalovo ponavljala le tiste hvalnice priljubljene članom ZZB, v opevanju mumije protifašizma (kar počenjajo tudi Italijani) in malikovanju titoizma.
Toda argumenti, ki so bili jedro Janševega govora, niso mogli biti preslišani ne od strani črne italijanske levice, kakor tudi ne od strani rdeče italijansko-slovenske levice. Prišlo je do absurdne (za zavednega Slovenca nerazumljive), unisane kritike domnevnih nasprotnikov črno-rdeče leve naveze. Oglasil se je (kar je razumljivo) italijanski minister Fini, ki je označil Janšev govor kot nesprejemljiv absurd. Argument spotike je bila omemba slovenskih ozemelj, ki so bila zasedena od Italije po propadu AO-cesarstva. Kaj pa naj pove naš politik ob slavljenju priključitve manjšega dela Primorske k matični domovini, če se ne spomni tudi rojakov tistega večjega dela izgubljene domovine, ki so nesporni del slovenske kulturno-etnične celovitosti, pod tujo oblastjo? Ali bi moral opevati, kot v preteklosti, le »prijateljske odnose« s sosedi in to izključno med rdečimi obojestranskimi strankami, kot edina protiutež strohnelemu fašizmu preteklega tisočletja, ne pa proti današnji, aktualni uradni italijanski politiki do nas (levo-sredinski ali desno-sredinski, kar ni razlike v odnosih s Slovenci)?
Ko pridejo na obisk v Slovenijo italijanski politični veljaki (ne glede na ideološko barvo), k svoji manjšini, se vedno dotaknejo »izgubljenih italijanskih ozemelj«. Neredki argumentirajo to točko z besedami »Istra je Italija«. Naši predstavniki pa ne bi smeli niti omenjati slovenskih ozemelj v italijanski lasti? Italijanska manjšina pri nas (številčno vsaj 50x manjša od naše v Italiji) je deklarativno bojkotirala oz. se negativno izrekla o praznovanju v Portorožu. Naši zamejci pa (posebno tisti v italijanskih levih strankah) pozdravljajo prihod Italije v Trst. Ali to ni anahronizem?
Ta vprašanja so vroči argumenti, ki povzročajo slabo kri v vrstah domače levice, ker se zaveda, da je do takega stanja prišlo po njihovi krivdi. Povojna Titoistična politika do zamejstva je bila katastrofalna. Zamorila je narodno zavest in slovensko identiteto zamejcev z internacionalistično ideologijo komunizma, ki nas še danes onesposablja v obrambi slovenstva. Zato je tudi razumljiva unisana kritika, skupaj z iatlijanskimi izpadi proti govoru J. Janše. Naši apologeti komunistične preteklosti se bojijo takih tehtnih argumentov, ki dokazujejo njihovo podložno delovanje v odnosih do italijanske levice, ki je pa vedno znala braniti lastne nacionalne interese. Kot v preteklosti, tako tudi danes, je skrb »slovenske« levice, posebno v zamejstvu, da bi naša manjšina ostala le folklorna jezikovna zanimivost, razdeljena v laških strankah, ekonomsko podpirana tudi od Slovenije, brez lastne politične teže (zavračanje slovenske stranke). Naj se čudimo Finijevim argumentom?
Pavel Ferluga
