Čestitke Prekmurcem za praznik združitve Prekmurja z ostalo Slovenijo.

Moja kri me žene k starim prednikom http://www.prekmurci.si/

Prekmurci, kje nas je ve�?

Med Black Gringosi pa Gorgonami je ve�krat opaziti panterje na tekmah.

Med BG že, gorgone pa imajo raje madžarsko zastavo

Sem gledal njihovo galerijo v kateri je videti tako slovenske zastave kot tudi karantanski prapor. Imaš ti kakšno drugo morda?

Oi!
glede na to da mi je to "doma�e podro�je" se oglasim še sam...s navijaško sceno niomam sicer ni� (pa nebi preve� zdaj o tem, bodite zadovoljni s tem da nasprotujem delitvi slo naroda)...
vendar naj se postavim v bran Gorgonam, kajti ne vem �e je kak med nami..tudi oni so zavedni Slovenci..res pa je da se v�asih na njihovi tribuni pojavi madžarska trobojnica, vendar kot je meni znano se ej to pojavilo le med tekmo s Muro...kaj ve�, in o celem dogodku pa nebi rad razpravljal, kajti nisem ne " pooblaš�en" za to, pa tud zanima me ne...
tud sam obvladam madžarski in sem nemalo kdaj kje ožigosan za kaj drugega, sam za Slovenca ne, vendar j*ebiga, s nore riti nor veter:D
�e imaš �ast veš svoje, s bedaki pa si tak nimaš kaj za�et..
upam pa bi �imprej kak piknik v Prekmurju, pa vam s veseljem jaz in drugi kaj razložimo, ter izmenjamo mnenja..

Če si za, se lahko kdaj dobimo na kaki pja�i. Za za�etek.

V Prekmurju bodo obeležili 90. obletnico združitve z mati�nim narodom

beltinci - Letos praznujemo 90. obletnico združitve prekmurskih Slovencev z mati�nim narodom. Državna proslava v spomin na 17. avgust 1919, ko je oblast od vojaških oblasti prevzel civilni upravitelj, bo v petek, 14. avgusta, pred gradom v Beltincih. Slavnostni govornik na proslavi bo predsednik DZ Pavel Gantar.

Prekmurje, ki je bilo 900 let zunaj mati�nega slovenskega ozemlja v okviru avstro-ogrske monarhije, je po njenem razpadu po odlo�itvi pariške mirovne konference pripadlo Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Ker pa je bila za mejo dolo�ena razvodnica med Muro in Rabo, je del Prekmurcev - Porabski Slovenci - ostal pod Madžarsko.

Pokrajino so jugoslovanske �ete brez boja zasedle 12. avgusta 1919. Pri odlo�anju, kateri datum naj postane praznik, ki ga kot državni praznik obeležujemo od leta 2006, je prevladal dan, ko je oblast od vojaških oblasti prevzel civilni upravitelj. To se je zgodilo v Beltincih 17. avgusta na množi�nem ljudskem zborovanju.

Za�asni upravnik, mariborski okrajni glavar Sre�ko Lainšic, je od beltinskega shoda za�el vpeljevati avstrijski pravni in upravni red, ki ga je poznal preostali slovenski prostor. S podporo deželne vlade in sklepom ministra za notranje zadeve je že 2. oktobra na drugi seji narodnega sosveta za Prekmurje, ki ga je sestavljala ugledna skupina Prekmurcev, poro�al, da se Prekmurje upravlja kot ena pokrajina s civilnim komisarjem v Murski Soboti in zastopnikom v Dolnji Lendavi.

V zgodovini slovenskega naroda združitev Prekmurja z matico ni imela velikega pomena in so se je uradno le redko spomnili. Od leta 2006 pa ta spominski dan praznujemo kot državni praznik, ki pa ni dela prosti dan.

DZ je namre� septembra 2005 sprejel novelo zakona o praznikih, s katero je takrat uzakonil tri nove praznike - ob prekmurskem še 15. september kot dan vrnitve Primorske k mati�ni domovini in 23. november kot dan Rudolfa Maistra. Za zakon je glasovalo 63 poslancev, proti ni bil nobeden, vzdržala pa se je takratna poslanka madžarske narodnosti v DZ Maria Pozsonec.

Umetniški program za proslavo ob letošnji 90. obletnici združitve prekmurskih Slovencev z mati�nim narodom sta zasnovala scenarist Feri Lainš�ek in režiser Igor Zupe. Proslava je poimenovana "Goristajenje 1919 - 2009" in vsebino zajema iz ustvarjalnega opusa glasbenika in pesnika Vlada Kreslina.

Kot so sporo�ili z ministrstva za kulturo, je Kreslin eden izmed najvidnejših prekmurskih ustvarjalcev, ki na svojevrsten na�in združuje ljudsko motiviko z izvirnim in sodobnim avtorskim izrazom. Genius loci oz. duh prostora je v njegovih delih izrazito prepoznaven, njegov opus pa se postopoma zaokroža v umetniško prepri�ljivo pri�evanje o življenju v panonski pokrajini.

Ob izidu zbirke Kreslinovih besedil z naslovom Vriskanje in jok je pisec spremne besede Tomaž Koncilija izpostavil dualizem, ki je zna�ilen za Kreslinov pesniški opus, kot so razpetost �loveka med telesom in duhom, rojstvom in smrtjo, biti in ne biti, življenjskim durom in molom, domom in svetom, vasjo in mestom, idealom in stvarnostjo, vriskanjem in jokom.

"Prav vsa ta poeti�na spraševanja in eksistencialisti�ni razmisleki so nevsiljivo vgrajeni tudi v umetniško dogajanje letošnje proslave," ob tem, kot so sporo�ili iz urada vlade za komuniciranje, pojasnjuje scenarist Feri Lainš�ek. Ob dejstvu, da so prekmurski Slovenci skoraj 1000 let živeli lo�eno od preostalih slovenskih pokrajin, Lainš�ek poudarja, da je bila "potrebna res neomajna zvestoba svojemu narodu, njegovemu duhovnemu izro�ilu, in pa seveda jeziku, ki ga najbolj zanesljivo nosi skozi �as".

Poleg Kreslina bodo na slovesnosti nastopili še Beltinška banda, Mali bogovi, Boris Cavazza, Irena Varga, Brina Vogelnik Saje, Folklorna skupina Emona, Godalni kvartet Fiasco, Sebastijan Rous, Aleksandra Kramberger, Dejan Ze�evi�, Sašo Sabotin, Pevski zbor srednje šole Slovenska Bistrica in Policijski orkester pod vodstvom Tomaža Kmeti�a.

Proslavo bo mogo�e v neposrednem prenosu spremljati na prvem programu Televizije Slovenije in prvem programu Radia Slovenija. Vstop na proslavo je prost.

vir:Dnevnik.si

RTV Slo 1 ob 20.30
90. Obletnica Združitve Prekmurskih Slovencev Z Mati�nim Narodom, Prenos Iz Beltincev

Če je kdo za kakšno akcijo v Lendavi, naj piše na smoki.mafia@gmail.com