Pavel Ferluga

To je vprašanje, ki me vedno spremlja tudi v podzavesti in je tako boleèe, da mi je težko se spoprijeti z njim. Vsakokrat, ko sporadièno berem zamejski Primorski dnevnik, me obdaja obèutek, da prebiram èasnik, ki s slovenstvom nima kaj opraviti. Res je, da je pisan v slovenskem jeziku, èeprav bi bil vèasih vreden boljšega lektoriranja, toda argumenti se ne razlikujejo po usmeritvah, ki so vedno na strani t.i. levice in to italijanske. Nikjer ne bomo zasledili èlanka ali pisma, ki bi se ne strinjala z splošnim pravilom, da v zamejstvu ni dovoljeno kritizirati rdeèe levice, pa naj bo še tako odkrito pristranska. V èasu samoosvajanja Slovenije je bilo to glasilo nesramno ironièno do tedanjega dogajanja in je podpiralo mnenja ohranitve Titove Jugoslavije ter njene doktrine v zamejstvu, kar jim še danes uspeva. Sicer, po vojni, je nosil ime Partizanski dnevnik. Sedaj ima drugo ime, ostal je pa zvest »vrednotam« revolucionarne NOB. V sebi nosi seme totalitarne boljševistiène misli. Drugi tak èasnik so Primorske novice, ki izhajajo na slovenski strani Primorske in so veèkrat v sozvoèju s Primorskim dnevnikom. Povezava je izrazito ideološka. veè...

Ko premišljujemo o etniènih manjšinah, ne moremo mimo dejstva, da se le te skoraj vedno navezujejo na jezikovno, kulturno, ekonomsko in nenazadnje na politièno (nacionalni interes) popkovino z matièno državo. Vsaj tako izgleda, ko obravnavamo tuje manjšine pri nas in je za nas to normalno, saj jim priznavamo njihovo nacionalno identiteto, na katero so posebno ponosni. Le te so obèutljive na izzive, ki prihajajo iz domovine in iz »maèehovske« pokroviteljice. Imeli smo primer odziva italijanske manjšine pri nas in seveda italijanskih državnih osebnosti, v primeru Janševega govora v Portorožu. O tem sem že zadosti pisal  in se ne mislim ponavljati. Hotel sem le spomniti, kako sinhrono delujejo manjšine pri nas, ko gre za nacionalne interese njihove matiène države. Da jim pri nas še pomagajo doloèeni ideološki krogi, ki ne prenesejo drugaènega vetra v jadrih nove nekomunistiène slovenske vlade, pa zadeve še zaostruje, seveda v našo škodo. veè...

Boleèi argumenti. 

Proslava v Portorožu je že mimo, toda pustila je sled, ki razburja naše sosede Italijane in seveda »našo« levico tostran in onstran meje. Kaj naj bi bilo narobe v govoru g. predsednika vlade J.Janše ? Ali ni govoril državotvorno? Ali ni povedal resnice o pretekli zgodovini in njenem nadaljevanju do danes? Vsak zaveden Slovenec, ki da nekaj na lastno narodno zavest in nacionalno identiteto, lahko tak govor samo pozdravi in je nad njim navdušen, saj je to govor, ki se bistveno razlikuje od standardnih ideoloških hvalnic lažne NOB-ejevske tradicije, ki ni nikoli razburjala sosešèine. Razburjala ni nobenega, ker je jalovo ponavljala le tiste hvalnice priljubljene èlanom ZZB, v opevanju mumije protifašizma (kar poèenjajo tudi Italijani) in malikovanju titoizma. veè...

V Sloveniji je danes možno gledati veliko filmov iz celega sveta in ne samo »partizanske tematike«, ki je bila dolgo let glavno vodilo v stimuliranju »fantazije« indoktriniranih gledalcev glede lepega-grdega-dobrega-slabega v enosmernem smislu lažnega binoma NOB-Kolaboracija. Danes so teme tako raznolike, da je paleta izbir kar se da široka. V veè državah tuje filme prevedejo v lastne jezike. V Italiji, kar je meni znano, prevajajo vse filme v italijanšèino tako, da njihovi državljani niso primorani brati podnapisov in obenem gledati film, kar bi jim bilo kar muèno. Tudi marsikateremu Slovencu je ta sistem podnapisov muèen, posebno tistim, ki nimajo veliko prakse v hitrem branju. S tem so prikrajšani tistih dražljajev, ki jih povzroèa gibanje in mimika nastopajoèih oseb in predmetov v filmu. Najveè teh dražljajev, ki so namenjeni prav vzbujanju doloèenih èustev povezanih z dogajanjem v predstavi, je prezrtih zaradi osredotoèenja pogleda na podnapise. veè...