Mura - simbol zgrešene politike
Slovenija je majhna dežela. Vendar kljub naši majhnosti imamo vse kar imajo velike države, imamo pa tudi marsikaj česar veliki nimajo, tako dobrih kot slabih stvari. Imamo čudovite gore in naš preljubi Triglav. Imamo čudovite neokrnjene reke, jezera z neopisljivo lepoto. Imamo jame, v katerih živijo unikatni primerki živih bitij. Tudi morje se naslanja na naš košček sveta.
Smo delavni ljudje, ki smo nevoščljivi do sosedov bi nas opisali drugi. Delno majo prav, to da smo delavni. Imamo svojo močno gospodarstvo, sodobno vojsko in politike, ki vedno delajo v »korist« države in njenega naroda.
Smo najbolje gospodarsko razvita država izmed vseh bivših republik SFRJ. Pohvalimo se lahko z Revozom, Krko, Trimom, Lekom, Gorenjem, Mercatorjem, Petrolom, itd. Ja kaj naj človek reče na to drugega kot, bravo mi! Vendar ni vse tako lepo kot se zdi na prvi pogled.
Poleg vseh dobrih podjetji, ki jih imamo in so zrasla iz delavnosti in znanja naših ljudi, pa imamo žal tudi ogromno "menedžerjev", ki kradejo in namerno uničujejo dobra, znana podjetja in na ta način pridobivajo ogromno premoženje zase. Niti približno nimamo politikov, ki bi delovali v korist naroda in delavcev - prej delujejo v korist delavcev iz katerih drugih držav. Tudi precej podjetij, kot so IUV, Elan, MIP, itd. bi se lahko znašlo med prej naštetimi paradnimi konji našega gospodarstva toda zaradi pokvarjenosti in pohlepa "menedžerjev" so ta podjetja dopolnila seznam hiranja na katerem prednjači Mura.
Regija z najvišjo stopnjo brezposelnosti v Sloveniji je Prekmurje. Trenutna brezposelnost se giblje okoli 14 %, krepko nad državnim povprečjem, ki je okrog 8,5 %. Vendar tukaj še ni konec težav Prekmurcev. Letošnja letina pšenice je kazala zelo dobro, kategorija A, torej krušna pšenica. Potem se je razbesnelo neurje, in trud kmetov je bil v eni uri uničen. Tako, da sedaj žanjejo krmno pšenico. Tudi to še ni bil konec težav Prekmurcev, tamkajšnje največje podjetje, ki zaposluje 3.300 delavcev je pred stečajem. Omeniti je potrebno še več deset manjših podjetij, ki poslujejo z Muro in je njihov obstoj odvisen od nje ter prekmurske študente, ki bodo ostali brez štipendij.
Moramo se zamisliti nad tem, da naši sonarodnjaki v Prekmurju ne bodo imeli več zagotovljenih osnovnih pogojev za dostojno življenje. Pomisliti moramo na to, da so tam družine, kje oba starša delata v Muri, da so doma otroci, ki hodijo v šolo in ki bi radi pridobili izobrazbo. Na študente, ki jim sedaj grozi izguba štipendij zaradi nesposobnosti črpanja evropskih sredstev. Zbuditi se nam mora čut za sočloveka, pa čeprav ga ne poznamo. Država kot eden večjih lastnikov Mure, ki je največje tekstilno podjetje v Evropi, bi se morala zavedati, da ne gre zgolj za ekonomski problem ampak za socialni, saj je na to podjetje vezana ena od slovenskih regij.
Država, ki najde posluh za kaprice vsakega spolnega delinkventa in na desettisoče evrov za vsakega prebrisanega špekulanta, sedaj postavlja na kocko preživetje celotne slovenske regije - Prekmurja. Takšna brezbrižnost do ljudi, ki so pustili svoja življenja v pogojih dela, ki še najbolj spominjajo na koncentracijska taborišča in polnili državni proračun, je nezaslišana. Država je v času gospodarskega razcveta razmetavala z denarjem za vse mogoče brezdelneže, sedaj je čas da pomaga tistim, ki so blaginjo celotne družbe ustvarjali s svojimi žulji.
