Ogled proslave ob Dnevu državnosti 2010
Že peto leto zapored smo se zbrali mladi domoljubi z vseh koncev Slovenije, da si skupaj ogledamo proslavo pred Dnevom državnosti in se nato še poveselimo na domoljubni zabavi z izključno slovensko glasbo.
Čeprav letos zaradi upada aktivnosti na forumu, saj so se le te preselile na spletno družabno omrežje »Face book«, nismo pričakovali rekordnega obiska, se nas je vseeno zbralo vsaj toliko kot lani. Očitno to nakazuje na dejstvo, da so se spletni forumi pač nekoliko izpeli, kar pa seveda ne velja za domoljubna čustva med mladino, ki nas vedno bolj podpira!
Po obveznem slikanju smo se tako kot vsako leto odpravili na pohod čez mesto, s katerim vsem mimoidočim demonstriramo, da nas ni sram pokazati kako ponosni smo na pripadnost svojemu narodu in državi. Opazili smo tudi, da so se nam nekateri mimoidoči pridružili pri prepevanju domoljubnih pesmi, kar nas opogumlja in nam daje vedeti, da smo s svojimi aktivnostmi na pravi poti.
Na sami proslavi smo imeli mešane občutke. Nekateri so jo zapustili že takoj na začetku, drugi smo vztrajali in si jo ogledali do konca. Vsekakor je bilo lepo videti množično udeležbo, saj je bilo tam najbrž največ ljudi v zadnjih petih letih. Tudi humoristično naravnan neuradni del bi izpadel dobro, če se ne bi igralci na odru pretirano norčevali iz samih sebe, oziroma iz Slovenije in Slovencev. Kljub vsemu je šlo verjetno za najslabšo proslavo do sedaj, saj je popolnoma zgrešila namen, ki ga naj bi takšna proslava imela, kar sigurno ni zabavanje množic s komercialnimi prijemi.
Na sami proslavi smo imeli mešane občutke. Nekateri so jo zapustili že takoj na začetku, drugi smo vztrajali in si jo ogledali do konca. Vsekakor je bilo lepo videti množično udeležbo, saj je bilo tam najbrž največ ljudi v zadnjih petih letih. Tudi humoristično naravnan neuradni del bi izpadel dobro, če se ne bi igralci na odru pretirano norčevali iz samih sebe, oziroma iz Slovenije in Slovencev. Kljub vsemu je šlo verjetno za najslabšo proslavo do sedaj, saj je popolnoma zgrešila namen, ki ga naj bi takšna proslava imela, kar sigurno ni zabavanje množic s komercialnimi prijemi.
Popolnoma neprimerna pa je bila zaključna koreografija. Tematika pesmi je bila sicer pozitivna, saj je govorila o slogi, h kateri pa rdeče zastave ravno ne sodijo, saj so dale vedeti, da leva vlada spravo razume zgolj kot zmago njihove vizije prihodnosti. Mi mislimo, da bi bil že skrajni čas, da se prenehajo te ideološke delitve in da začnemo Slovenci pred vse ostalo postavljati dobrobit svojega naroda in usodo svoje države.
Tudi oprava zborovskih pevcev, ki so bili oblečeni v delavce je bila pomenljiva. Žal niso predstavljali zadovoljnih slovenskih delavcev v sedanjosti, ampak nek privid, za katerega bi sicer vsi želeli, da je resničen. Predstavljali so slovenske gradbene, tekstiln
e in tovarniške delavce, ki pa žal več ne obstajajo. Slovenske gradbene delavce je nadomestila cenena »začasna« delovna sila iz nekdanjih »bratskih« republik, ki ji naši delavci ne morejo konkurirati, če nočejo pristati na suženjske razmere. Slovenskih tekstilnih delavk ni več, saj je naša tekstilna industrija propadla, ker v Evropi očitno ne znamo zapreti mej za ceneno blago iz Kitajske, ki je proizvedeno na račun uničevanja ljudi in narave. Tudi slovenskih industrijskih delavcev ni ostalo veliko in vsak dan lahko spremljamo njihovo agonijo, kljub poštenemu in garaškemu delu. Tako se lahko ta zadnji prizor na proslavi razume tudi kot prvovrstno norčevanje iz lastnih ljudi s strani oblastnikov v rdečih kravatah.
Sledila je še domoljubna zabava v enem od klubov v centru mesta, kjer smo se zabavali ob raznovrstni in kvalitetni slovenski glasbi še pozno v noč.
