Aleksej Metelko

»Tuji zgodovinarji, katerim so se pridružili tudi domači, so bili tisti, ki so Slovencem vtepli v glavo, da izvirajo iz zakarpatskih močvirij. O tem Slovenci prej niso imeli nobenega pojma, saj so bili prepričani, da so potomci Venetov...Pred tisoč leti so Slovenci to prepričanje sami posredovali Madžarom, ko so ti zasedli del njihovega ozemlja...in zato jih (Madžari) še danes imenujejo Vendi.«, pravi Ivan Tomažič. »Nemci so…naše prednike imenovali Wenden (iz Veneti) in tako Slovence imenujejo še danes.«, pa pravi Matej Bor.


Obstaja več vrst dokazov, ki pričajo, da smo Slovenci avtohtono ljudstvo in resnično potomci slovitih Venetov. To so številni toponimi slovenskega izvora (imena hribov, rek, dolih, jezer,…), izpričani že v rimskem času, kamor slovenska naselitev v 6. stol. nikakor ne bi mogla segati. Neovrgljiv dokaz so tudi številni venetski napisi, ki jih je moč razumeti le s pomočjo slovenščine. Na tem mestu naj omenim, da je Bor resnično odkril nekaj fenomenalnega, namreč, odkril je celo poglavje venetske gramatike, ki dokazuje kakšen jezik je bila venetščina, saj je velika večina oblik še danes v rabi v slovenskem knjižnem jeziku ali narečjih. Neposreden dokaz pa so tudi številna zgodovinska pričevanja. Tomažič se sprašuje, katero ljudstvo je živelo na našem področju pred domnevnim prihodom Slovencev. Pravi namreč, da je ob natančnem pregledu zgodovinskih dogodkov pred in med rimsko zasedbo moč ugotoviti, da so staroselci na območju, kamor naj bi se Slovenci priselili v 6.stol., lahko le Veneti, ti pa, kot bomo videli, so bili predniki Slovencev.

Zgodovinske omembe Venetov
V staroegipčanskih poročilih zasledimo t.i. ljudstva z morja, med katerimi bi prav lahko bili tudi Veneti. O Venetih so pisale mnoge učene glave že od stare Grčije naprej. Homer (9.stol.pr.Kr.) piše v Ilijadi o Pilemenu, voditelju Paflagoncev iz rodu Venetov, ki je s posebnim krdelom, prišel na pomoč oblegani Troji. Omenja jih tudi Herodot (5.stol.pr.Kr.). Grki so jih imenovali Enetoi, saj grščina ni poznala črke v in predpone slo- (več o tem, kasneje). Rimljani jih imenujejo Veneti, Grki v njihovem času pa Uenédai (Ouenetai). Strabon (1.stol.pr.Kr.) pravi, da so bili Veneti in Histri naseljeni od Pada do Pule. Julij Cezar, veliki vojskovodja in zgodovinar piše: »Veneti so daleč najmočnejše pleme na tej obali [v Galiji, današnja Bretonska]…Imajo najsilnejše ladjevje, s katerim plovejo tja do Britanije.« Zgodovinar Jordanes (l.552) v Getiki piše, da Veneti: »…izvirajo iz jednega rodu, kakor smo opomnili v začetki svojega dela ali v pregledi ljudstev, imajo sedaj tri imena:Veneti, Antes in Sclaveni.« Nadalje lahko na 60.strani preberemo, da je bilo glavno mesto Venetov, Oglej. Kronist Fredegar (7.st) piše o Slovanih, ki so imenovani Vinedi. Zgodovinar Albert Crantz (15.st.) pravi, da so Wandali oz. Wendi, Slovani in da živijo kot en narod od Poljske do Dalmacije. Pripisuje jim tudi mogočna dejanja v Franciji, Španiji in Afriki. Antol Vramec, kronist iz 16.st. piše v svoji Kroniki za leto 928: Heneti, ki se Sloveni imenujejo so tedaj pobiti na nemškem. Kronika Brandenburške dežele (16.st.) opozarja na mogočne prednike Wendov, ki so zavzeli Rim in Kartagino. O Venetih so pisali tudi mnogi drugi, a naj končamo ta odstavek z zgodovinskim učbenikom Helmolts Weltgeschichte (konec 19.st.), ki namiguje na to, da so Veneti, Wendi in Windi pravzaprav predniki Slovencev ter da so le-ti »živeli v starih rimskih provincah Panoniji, Noriku, Raetiji in Vindeliciji.«

Ime veneti
O izvoru samega imena – Veneti, je na podlagi podrobne študije podal zanimivo razlago akademik Matej Bor, med drugim tudi dobitnik Prešernove nagrade. Kratek povzetek študije je naredil dr. Jožko Šavli, ki pravi, da: »...se izkaže izvajanje imena Veneti od naziva Slovenci kot najbolj smiselno. Izvirno ime Sloveneti, po mehčanju glasov in izpadu polglasnika: Slovene(t)ci, je v izgovorjavi sosednjih ljudstev že dokaj zgodaj izgubilo začetni zlog in se nam ohranilo kot (Slo)Veneti, Veneti...Prastaro ime Slovenec (Slovenet) ali Sloven je izvajati iz najbolj naravnega pomena, četudi se nekaterim zdi preveč poenostavljeno:v slovanskih jezikih pomeni izraz slovo besedo, zato označuje naziv Slovenec človeka, ki mi je po govoru razumljiv...Na zahodu so se Slovenci srečevali z ljudstvom, čigar govorica jim ni bila razumljiva, zato so mu rekli Nemci. Ta oznaka izhaja očitno od besede nem (v pomenu: nerazumljiv).«
Življenjepis sv. Kolumbana (leto 618) priča o tem, kako se je Kolumban napotil v deželo Venetov, ki se imenujejo tudi Slovani. Neverjetno je, da kronist v nekaj več kot dvajsetih letih ne bi razločeval več bivših prebivalcev in osvajalcev oz. kot pravi Bor: »To je isto, kot če bi pisali o Portugalcih ali Špancih, da se imenujejo tudi Inki ali Angležih, da se imenujejo tudi Indijci in to neposredno po prihodu kolonizatorjev.«
Slovani, pa kot ugotavlja Bor, sami sebe nikoli niso imenovali Veneti ali Vendi, kar je povsem logično, saj je bilo to ime le prilagoditev njihovega imena jeziku Grkov in Rimljanov. Znano je namreč, da je grščini sl-, slo- tuj, ravno tako latinščini in nemščini. Tako so različna ljudstva poimenovala naše davne prednike po svojih pravilih in zato danes obstaja vrsta različnih imen zanje; Veneti, Vendi, Vindi,…itd. Nek Venetski napis je dal Boru še posebno misliti. Spraševal se je, če so Veneti pravili sami sebi Slovenci oz. natančneje, Slovonici. V tem Venetskem napisu, ki ga je razvozlal, se morda skriva prvič zapisano ime Slovenec in sicer v obliki rod.mn. Svovonicu (Slovoncev). Njegova interpretacija napisa se glasi; Kdor od Slovencev si, Tromožjadi z danjem (hodi)! oz. v sodobnejšem prevodu Kdor od Slovencev si, romaj k Tromožju s svojim danjem (dajatvijo).

Slovenci podložniki Avarov? Nikakor…
Franc Kos, kot pravi Tomažič, ne ve kako bi spravil Slovence v današnje kraje. Ker jih ne more najti med osvajalci si pomaga z izmišljeno trditvijo, kateri človek ne ve, ali bi se smejal ali jokal, namreč, pomaga si z Avari, za katere pravi, da se jim ni ljubilo obdelovati zemlje in so s seboj kot podložnike pripeljali Slovane. Ti naj bi jim obdelovali polja v Noriku in Panoniji. Res je, da so Slovani sodelovali z Avari in Langobardi (ko so se borili proti Bizantincem). Toda, ali to dokazuje, da so jim bili podložni? Sploh pa Avarom nikoli ni uspelo osvojiti Karantanije. Na vprašanje, kaj se je zgodilo z dotedanjim prebivalstvom, pa pravi, da so Slovenci pobili vse prejšnje prebivalstvo. In o takšnem pokolu ni v zgodovinskih virih nobene omembe? Ko je Karel Veliki dokončno premagal Avare, so ti povsem izginili, Slovenci pa smo še vedno tu in to je odraz razlike med avtohtonim ljudstvom in mimoidočo osvajalno hordo. In kot pravi nadalje: »Čeprav so Avari več kot dvesto let gospodarili in ustrahovali po obsežnih predelih Srednje Evrope, se ni o njihovega jezika ohranila nobena sled. Nasprotno pa je slovenščina še danes živ jezik, katerega starejše sledove je čutiti med Padsko nižino in Donavo vse do Bodenskega jezera pa tja do Blatnega jezera. Ti nesporni sledovi dokazujejo, da so Slovenci od prazgodovine dalje avtohtono ljudstvo Srednje Evrope.«

Nesporno je, da so osvajalne sile kot so bili Kelti, Rimljani in Goti imele vpliv na domače, avtohtono, venetsko-slovensko prebivalstvo. Vpliv je bil kulturni, gospodarski in tudi etični, vendar pa je potrebno poudariti še nekaj, kar je bistvenega pomen za nas. Zavedati se moramo, namreč dejstva, da je skozi vso viharno večtisočletno zgodovino obstajalo jedro, kateremu je kljub nenehnemu zunanjemu pritisku in vdorih večjih sil, uspelo ohraniti svojo identiteto. To jedro lahko predstavlja le narod, ki ima močno razvit patriotizem, narod časti in slave. In ta narod, dragi moji bralci, je narod naših dedov, narod, čigar kri se še danes pretaka v naših žilah. Zavedajmo se, kaj nosimo v sebi in bodimo ponosni na to. Črpajmo energijo iz te bogate zapuščine in obljubim vam, preživeli bomo tudi tretje tisočletje. Osti jarej!