Aleksej Metelko

»[V vetru so]plapolali raznobarvni prapori, vojaški, rodbinski, mestni, povsod pa se je zraven ponosno dvigal beli karantanski prapor s črnim panterjem, pradavnim simbolom, ki je v vsem ponazarjal nravi tega nenavadnega ljudstva. Modri ljudje, ki so znali brati stare spise so vedeli povedati, da je bil panter od nekdaj znamenje razuma, miroljubnosti, odločnosti in poguma ter zvijačnosti. Vse te lastnosti je karantansko slovensko ljudstvo imelo, sicer bi ne obstalo v viharjih, ki so se z njim poigravali.«: Andrej Florjan, Svatne

Brezskrbno se sprehajate po cesti, ko vas prikupna novinarka, za katero kar nekako strašljivo stoji nadobuden kamerman, preseneti z vprašanjem: »Kaj veste povedati o Karantaniji, prvi slovenski državi?« Zadrega, zmedenost, rdečica, prisiljen nasmešek, skratka občutek, ki je podoben tistemu, ko opravimo klic narave na za to nenamenjem mestu in nato ugotovimo, da nimamo pri sebi nobenega robčka. Torej vsi, ki ne želite doživeti tega občutka, nujno nadaljujte z branjem.

Vojaška organiziranost

Kot smo že omenili dejansko ni niti arheoloških dokazov niti zgodovinskih zapisov, ki bi pričali, da smo Slovenci prišli v Alpe z ozemlja J Slovanov. Današnje splošno mnenje o zgodovini Slovenije je posledica namernega izkrivljenja resnice. Beremo, da so bili naši predniki neorganizirani, boječi, na nizki stopnji kulture in podobno, v resnici pa so bili pravo nasprotje naštetemu, saj so že pred začetkom 6. stoletja ustanovili kneževino Karantanijo, ki je vodila tudi zunanjo politiko in se skupaj s severnimi sosedi povezala v zavezniško kraljestvo pod vodstvom Sama. Vojaške sposobnosti državne zveze so bile na zelo visokem nivoju. Med drugim to dokazujeta zmaga nad mogočno vojsko Frankov, ki so prodirali z Zahoda in zadržanje pritiskov Obrov z Vzhoda, izjemne velesile, ki je strahovala vso JV Evropo z Bizancem vred. Znani so zapisi Ferdegarja, iz katerih je razvidno, da je frankovski kralj Dagobert I. iz rodu Merovingov poslal Samu svojega odposlanca Siharija, ki je začel groziti in od Sama ter njegovega ljudstva terjati pokorščino frankovskemu kralju. Samo mu je tako odgovoril: »Če ste vi božji služabniki, mi pa božji psi, vas bomo zaradi vašega vedenja pred bogom raztrgali z zobmi.« Ko je Dagobert to zvedel, je sklical svojo vojsko po vseh Avstraziji (vzhodnem delu frankovskega kraljestva) in proti kralju Samu nahujskal tudi Langobarde in Alemane. Po treh dneh srditih bojev je avstrazijska vojska doživela strahoten poraz in Dagobert je pobegnil v domovino. Ni šlo le za eno zmago več, poglejmo zadevo zunaj ozkega okvirja. Kdor se koliko toliko spozna na zgodovino, dobro ve, kdo so bili Merovingi in kako vplivni so bili (nekateri jih celo povezujejo z Jezusom). Pa vendar so pred Slovencem kot prestrašeni kuža spodvili rep med noge in jo popihali.

Ustoličevanje in demokracija

Pomembno je opozoriti, da Karantanci sami niso izvajali agresije, so pa se, ko je bilo to potrebno (ko so jih z vseh strani napadali barbari in si jih želeli pokoriti) borili z vsem srcem in ponosno branili ter umirali za svoje svete ideale kot je bila na primer demokracija, tista v pravem pomenu besede. »Od kje si pa zdaj privlekel demokracijo?« boste sumničavo dejali sami pri sebi in pomislili, da se je Metelku malce obrnilo, toda ne sklepajte prehitro. Oglejmo si nekaj dejstev. Z obredom ustoličevanja vojvod v Karantaniji kot ga omenjajo različne listine se težko kosa katerikoli po namenu podoben obred na svetu. Vladavina v Karantaniji ni prehajala neposredno na potomce, temveč je ljudstvo po smrti vojvode izvolilo naslednika. Če jim vojvoda ni ugajal, so ga lahko odstavili. Ustoličevanje je bilo odmevno politično dejanje, ki so se ga udeležili tudi tujci na visokih položajih. Da je ustoličevanje postalo znano pomembnim ljudem v Evropi in svetu, se moramo zahvaliti papežu Piccolominiju (Pavel II), ki je obred navdušeno opisal.

V šestdesetih letih je izšla knjiga v kateri prof. Joseph Felicijan iz Clevelanda ugotavlja, da je Thomas Jefferson, avtor ameriške deklaracije o neodvisnosti (1776) imel v posesti knjigo Jeana Bodina, ki je prav tako opisoval karantansko ustoličevanje. In ne samo to, Jefferson je si je tudi posebej označil del, ki opisuje ustoličevanje. Felicijan je prišel do zaključka, da je opisan obred prepričal Jeffersona, da ideja o demokraciji, kjer ljudje volijo svojega vladarja, ni utopija. Spomnimo se tudi Clintonovega govora, ki ga je imel med obiskom v Sloveniji leta 1999. Javno je priznal, da je ustoličevanje karantanskih vojvod Jeffersonu služilo kot zgled za koncept ameriške deklaracije o neodvisnosti. Najvišji funkcionar največje velesile na naši obli je s tem posredno povedal še veliko več. Na primer to, da ni dvoma, da je bila Karantanija samostojna, demokratična država, katere državljani so bili naši predniki. Največja svetovna avtoriteta je posredno priznala, da smo jim ravno mi odprli oči.

Pravo in ženske pravice

O karantanskem pravu (institutio Sclavenica oz. communis omnium Slavica lex, ki je izhajal iz noriškega ius gentium) je v predgovoru Šavlijevega dela Slovenska država Karantanija, Darko Bratina z univerze v Trstu zapisal tole: »…slovenska državnost, katere temelj je nekdanja Karantanija, [...] ni bila samo kratkotrajna tvorba, kakor nam jo večinoma prikazujejo. Ta državnost ni temeljila na jezikovni skupnosti, temveč na karantenskem-slovenskem pravu, ki ga je priznavala tudi takratna Evropa;na pravu, ki je zajemalo celotno družbeno organizacijo Karantanije in se je ohranilo še ves srednji in tudi novi vek.« V Svatnah beremo: »Ta navada, to večanje pod lipo, javne volitve županov, to, da mora vsak, ki ga je ljudstvo izvolilo, temu istemu ljudstvu polagati račune, to je lastno samo nam, ljudstvu Karantanije…Doživeli smo hudo preizkušnjo, ko so nas hoteli podjarmiti rimski nasilniki…,ki so malikovali vsakovrstno nasilje nad lastnim ljudstvom v imenu majhne skupine nasilnikov: nasilje državne uprave, nasilje vojske, nasilje davkarije, nasilje ideologije. Za nas je to povsem sprevrženo razumevanje oblasti, njena groba zloraba.«

Ženske v Karantaniji so bile povsem enakopravne moškim, imele so premoženjsko in opravilno sposobnost, tudi nasledstvo po ženski strani je bilo nekaj povsem normalnega. Na tem mestu naj omenim tudi edinstveno venetsko značilnost. Slovenski narod je namreč že takrat imel posluh za človekove pravice in spoštoval žensko, saj na primer v Sachsenspieglu beremo: »Pravijo, da so vse Vendinje svobodne.« Za koliko narodov bi lahko rekli kaj takega? Lahko rečemo, da so na nek način prav tako kot Grki, le z manj hrupa, že pred tisočletji udejanjali demokracijo. Nedvomno gre za dokaz napredne mentalitete slovenskega naroda že od pradavnine naprej.

Slovenski simboli

O črnem panterju (ki je krasil beli bojni prapor in druge predmete kot so pečati, broše, kovanci, ščiti,…), znaku, pod katerim smo bili nekdaj združeni vsi Slovenci, smo nekaj že napisali, dodajmo le, da gre za najpomembnejši simbol slovenstva, zato bodimo še posebno ponosni nanj in ga s ponosom nosimo. Panter je po Fiziologu (2.st.n.št.) prijatelj vseh živali, razen zmaja (podobe hudiča). Karantanski grb, Črni panter na belem praporju ima zaradi zgodovinskega in bajeslovnega pomena posebno mesto med grbi evropskih dežel. Nadalje omenimo Knežji kamen kot simbol politične oblasti (do 1414) in Vojvodski prestol kot simbol sodne oblasti (do 1651), ki sta bila v rabi pri ustoličevanju karantanskih vojvod. Edinstvena spomenika slovenskega prava in državnosti si še danes lahko ogledamo. Vojvodski prestol na koroškem, na Gosposvetskem polju, Knežji kamen pa v Dvorani grbov v celovški Deželni hiši. Ne pozabimo omeniti tudi Lipe, svetega slovenskega drevesa (ki je bila to že davno pred krščanstvom), pod katerim je potekalo večanje. Veča je bila najvišji organ v upravni in sodni organizaciji in na veči so tudi volili vojvodo. V srednji Evropi ga ni drevesa, ki bi bil tako zdravilen, cvetoč in dišeč. Doseže starost do 1200 let in mogočno razteza svoje veje daleč v nebo. Pa Triglav, ki po besedah meniha Ebboa predstavlja trosvetje in je znamenita gora vesoljstva, axis mundi. Do naslednjič…osti jarej!