V Ljubljani je trenutni župan Zoran Jankoviæ napovedal vojno ljubljanskim vrtičkarjem in začel z odstranjevanjem njihovih vrtičkov. To nas je spodbudilo k razmišljanju o veliko večjem problemu, ki ga ima Ljubljana na področju črnih gradenj in kazenju mestne urejenosti, ki je širši slovenski javnosti večinoma neznan – gosto poseljene in gosto pozidane na črno zgrajene naselbine prebivalcev iz republik nekdanje Jugoslavije ob južnem delu obvoznice, ki se ukvarjajo večinoma z zbiranjem in predelavo odpadnega materiala.

Črne gradnje in nekontrolirano zbiranje ter predelava odpadkov je v Ljubljani prisotna na več lokacijah: na območju Tomačevega, Koželjevi ulici, Cesti dveh cesarjev, Rakovi jelši ter ob Ižanski cesti. O teh območjih ni mogoče dobiti, razen skopih birokratskih poročil, nobenih informacij na podlagi katerih bi si lahko predstavljali dejansko stanje. Zasluga za to, da o teh problematičnih območjih ni nobenih informacij gre predvsem nesposobnosti novinarjev, ki si nikoli niso upali na območje Rakove Jelše jug in Ižanske ceste ter celo strahu policistov, ki po nepreverjenih informacijah na območje Rakove Jelše jug ne hodijo, od kar je tam 20-30 moških napadlo in poškodovalo dva policista, ki sta zasledovala pobeglega povzročitelja prometne nesreče. Tako nam ni preostalo drugega, kot da se sami odpravimo preveriti, kakšno je tu dejansko stanje, če hočemo opozoriti na ta problem slovensko javnost.

Po ogledu vseh spornih območji smo videli, da je območje Tomačevega, Koželjeve ulice, Ceste dveh cesarjev in Rakove Jelše sever je problematično predvsem z vidika črnih gradenj, črnih odlagališč smeti in infrastrukturne neurejenosti. Tukaj je še posebno izstopa Cesta dveh cesarjev, kjer so črne gradnje v najbolj neurejenem in slabem stanju ter je po dvoriščih nakopičenih tudi veliko smeti, kosovnega materiala in železja.

Popolnoma novo dimenzijo problema pa smo spoznali, ko smo si ogledali naselbini na Ižanski cesti in Rakovo Jelšo jug. Gre za zelo gosto pozidana območja pravokotne oblike srdi travnikov in obdelovalnih površin na Ljubljanskem Barju ob južnem robu Ljubljane. Prebivalci so izključno priseljenci in njihovi potomci iz republik nekdanje Jugoslavije pravoslavne in muslimanske identitete. Za območje Ižanske ceste, kjer sta dve takšni naselbini med seboj oddaljeni nekaj deset metrov, lahko na podlagi videnega sklepamo, da se naselbini celo ločita na pravoslavno oziroma srbsko in muslimansko oziroma bosansko. Tako lahko te tri naselbine, saj si izraza naselje ne zaslužijo, označimo za getoizirana območja, saj gre za visoko koncentracijo priseljencev na enem mestu in pomanjkanje vsakršnega funkcioniranja in nadzora državnih služb na teh treh območjih. Ker se z getom razume predvsem mestne četrti blokovskih naseljih, tukaj pa gre za predmestne naselbine, ki so se razvile večinoma iz barak in nimajo nobene komunalne urejenosti jim tako bolj ustreza oznaka »slum« oziroma »favela«.

Problematika

Ta tri področja predstavljajo kompleksno kombinacijo različne problematike od prostorske neurejenosti, onesnaževanja okolja, neintegracije do različnih oblik kriminala.

Kar se prostorske neurejenosti tiče je problem v tem, da gre za črne gradnje, ki niso bile postavljene po normah, ki jih določajo predpisi. Hiše so zato postavljene ena zraven druge in jim stalno dodajajo prizidke, najbolj absurden primer smo videli, ko je bila ena hiša že pod nadstreškom od druge. Seveda je tudi vse postavljeno brez načrtov in izračunov arhitektov, tako je večina hiš čudnih oblik, videli pa smo celo eno, ki se je nagnila naprej na mehki barjanski zemlji. Infrastrukturna neurejenost je poglavje zase, saj nimajo niti greznic in gredo tako odplake v bližnje jarke okoli teh naselbin, kar ustvarja predvsem poleti neznosen smrad.

Če že nič drugega ne zbudi služb, ki jih državljani plačujemo zato, da funkcionirajo, bi jih lahko vsaj onesnaževanje in uničevanje narave. Prebivalci teh naselbin se ukvarjajo predvsem z predelavo in zbiranjem odpadkov ter kovin. Tako v okolici teh naselbin rastejo črna odlagališča vseh mogočih odpadkov ter kurijo kable in avtomobile. Na Rakovi Jelši jug smo tako videli kup na novo odloženih kablov, ki so čakali na sežig in kovinski zabojnik, ki je že gorel. Za naselbino na Ižanski cesti smo po naključju sredi njiv našli ograjeno zemljišče, kjer se je nahajalo od odsluženih bivalnih kontejnerjev do vseh mogočih vozil in železja. Predvsem pa so te tri naselbine postavljene na območju Krajinskega parka Barje in vodovarstvenem območju, sredi travnikov in njiv.

Velik del problema predstavlja tudi neintegriranost prebivalcev teh naselbin v ostalo družbo, predvsem kar se tiče mladih in otrok. Ker niso v slovensko govorečem okolju, bodo težko obvladali uradni jezik, jezik pa je v vsaki normalni državi ključ do normalne vključitve v družbo. Tako so ta območja znana predvsem po izvoru problematičnih, neprilagojenih, v nekaterih primerih celo neciviliziranih potomcev priseljencev iz nekdanje Jugoslavije, ki tako hitro zabredejo v najnižje oblike kriminala.

Na podlagi dogajanja v drugih evropskih državah vemo, da so getoizirana območja vedno bila leglo različnih oblik kriminala. Ravno zato se priseljenci tudi sami začnejo koncentrirati na nekem območju, saj tam hitro pade cena nepremičnin, ker se začne avtohtono prebivalstvo izseljevati, zaradi padca kakovosti življenja in jih lahko tako hitro pride še več. Tako organi pregona kmalu izgubijo kontrolo nad getoiziranim območjem in sploh nehajo vstopati vanj. Getoizirano območje tako postane oaza za različne oblike kriminala, predvsem pa omogoča ilegalno priseljevanje, saj je le to možno le v getih, ker je tam ilegalce onemogočeno odkriti. Če bodo šle tudi naselbine na območju Rakove Jelše jug in Ižanske ceste v to smer, bo imela Ljubljana nerešljiv problem, ki bo vsako leto večji.

Kako lahko pride do tega?

Pri vsem skupaj se človek vpraša, kako lahko sploh pride, do česa takšnega v pravni državi, kjer naj bi država poskrbela za to, da se spoštuje zakone in da smo vsi državljani pred zakonom enaki?

Tako vam posredujemo odgovor Inšpektorata RS za okolje in prostor na pisno poslansko vprašanje poslanca g. Zmaga Jelinčiča Plemenitega glede ukrepanja v zvezi z nedovoljenimi gradnjami, ki se tiče območja Rakove Jelše jug:

V območju južnega dela Rakove jelše urbanistična (sedaj gradbena) inšpekcija že od devetdesetih let prejšnjega stoletja opravlja intenzivni nadzor. Iz poročila urbanistične inšpekcije Mestne uprave za inšpekcijske službe Ljubljana z dne 23.01.1991 je razvidno, da je bilo tedaj na območju Rakove jelše jug v gradnji 46 nelegalnih stanovanjskih objektov (skupina hiš ob priključku obvoznice za Center Ljubljane). Urbanistična inšpekcija je v vseh navedenih primerih že pred tem izrekla ukrep odstranitve objektov, 11 objektov je bilo tedaj v inšpekcijskem postopku odstranjenih. Pritisk investitorjev za gradnje v tem območju se je zelo povečal v drugi polovici leta 1990, ko je bila po »mitingu črnograditeljev – priseljencev iz južnih jugoslovanskih republik« pred skupščino mesta Ljubljane, na zasedanju Skupščine sprejeta in potem tudi realizirana odločitev, da se v tem naselju na Rakovi jelši jug priklopi transformatorska postaja, ki je omogočila priključevanje naštetih objektov na javno električno omrežje. V tem času je urbanistična inšpekcija uvedla dnevno dežurstvo na območju Rakove jelše – jug, da je preprečila nove nedovoljene gradnje. Tedaj je tu živelo cca 300 ljudi. Stanje se do danes ni bistveno spremenilo.

Na »blogu« ene od gradbenih inšpektoric, ki je ne bomo imenovali, smo našli tudi naslednje zanimivo mnenje v zvezi s tem, kako je sploh prišlo do trenutne situacije:

Ko sem pred 20 leti na Cesti dveh cesarjev stala z odločbami za rušenje 23 hiš, brez urejene kanalizacije na vodnem zajetju Ljubljane, so bili prebivalci ogorčeni, solidarnost in popuščanje je do danes brodilo že 380 hiš. V Tomačevem podobno videno in tudi izpeljano, Lavrica ista zgodba,Rakova Jelša še huje. Med tem ko rušim Slovencu garažo, ograjo ali pasjo uto, z vašo propagando strpnosti za ritjo rastejo naselja!

Prihodnji razvoj stanja

Minister za okolje in prostor Janez Podobnik in ljubljanski župan Zoran Jankoviæ sta podpisala sporazum o reševanju problematike »naselij za posebne skupnosti«, kot sta jih poimenovala, na območju Mestne občine Ljubljana. V te »posebne skupnosti« naj bi spadali prebivalci Koželjeve ulice, barakarji, Romi in tisti, ki v Ljubljani opravljajo svoje dejavnosti s katerimi ogrožajo podtalnico.

Ta sporazumom naj bi zagotovil, da bodo omenjene skupinezačele živeti drugje in v bolj urejenem okolju, ki ga nameravata ustvariti MOL in država s sredstvi iz obeh proračunov in z denarjem iz kohezijskih skladov. Po zagotovilu župana Jankoviæa naj to ne bi bil ljubljanski geto, ampak lepo urejeno naselje. V Sloveniji je očitno žal tako, da če si pripadnik »posebne skupine«, uničuješ naravo in gradiš na črno, dobiš od države vse prineseno na krožniku, tisti na račun katerih ta država sploh obstaja, pa vse to plačujejo. O tem, da bomo dobili »super geto« pa niti ne izgubljamo besed.